LASTNA VREDNOST – kako jo izgubiš in pridobiš

Prepričana sem, da se rodimo z vsemi znanji, ki jih bomo potrebovali za življenje, ki je pred nami.

V zgodnjem otroštvu naša lastna vrednost ni vprašljiva. Živimo v trenutku in vse okoli nas sprejemamo v sebe, vse naše ravni bivanja se polnijo s tistim, kar doživljamo v najbližji okolici (družini) in vse sprejemamo tudi v svoje telo. Vse pomeni tisto, kar nas podpira in tudi tisto, kar nas blokira. Otroku je v danem trenutku vse enako in vse sveto kot edina možna resnica. Če je omejujočega v naši okolici takrat preveč oz. več kot podpore, se kot odrasla oseba znajdemo v težavah. Imamo težave v odnosih, bojujemo se sami s seboj in če poenostavim, namesto da bi nam življenje teklo, namesto da bi živeli v obilju, namesto da bi bili obkroženi z ljudmi, ki nas podpirajo, vedno znova srečamo takšne, ki nas ne podpirajo, zapuščajo, zavračajo itn. Življenje postane težko, namesto lahkotno veselje in radost.

Vendar, zakaj bi sploh vztrajali v odnosih, službah in okoliščinah, ki nas omejujejo in zaradi katerih se počutimo slabo? Zato, ker je tako prav, zato, ker je to dolžnost, ker se počutimo krive, zato, ker nas nekdo potrebuje itn.? Vse to vsekakor niso pravi razlogi, da bi ostajali v takšnem odnosu. Je pa modro raziskati vzroke, zakaj so se ti ljudje in okoliščine pojavile v našem življenju, kajti so odsev nas samih in če želimo odsev spremeniti ga moramo najprej dobro spoznati, raziskati in preučiti, šele potem se bo le-ta zamenjal. Res, da je včasih lažje kriviti druge za nastalo situacijo, za čustva ki jih doživljamo, vendar je to pot v lastno pogubo. Takšen človek ni koristen ne sebi in ne bližnji okolici.

Zato se je modro vprašati, KAJ IMAM JAZ S TEM? In če boste za trenutek stopili na stran in celotno situacijo pogledali iz ptičje perspektive oz. iz razdalje kot neosebni opazovalec in bili povsem iskreni do sebe, se vam bo hitro razjasnilo kaj, če sploh kaj, koliko, zakaj in s kom kaj – ali ste samo vrečka za odlaganje smeti ali pa le s kom kaj imate. Po mojih izkušnjah je ena izmed najtežjih preizkušnj primarna družina, kajti meje so dostikrat povsem zabrisane in pohojene in kopati je potrebno globoko, da pravzaprav najdeš sebe.

Lastno vrednost izgubimo kot otroci, ko poslušamo ali doživljamo, da nismo dovolj dobri, da ne zmoremo, da nismo pomembni, da iz nas ne bo nič, ko se nihče ne potegne za nas, ko nas zapustijo, zavrnejo, ne slišijo, ne vidijo ali še veliko hujše stvari, ki se dogajajo za zaprtimi vrati družin.

Pridobivanje lastne vrednosti pa ni vedno enostaven proces, ko je že ta povsem pohojena. Ni enostaven, je pa osvobajajoč in predvsem, kar je najbolj pomembno, tekom pridobivanja se spremni odsev, ki ga gledamo okoli sebe: v življenje pridejo ljubeči ljudje, ki nas podpirajo, najdemo delo, ki nas osrečuje, zaslužimo več denarja in nič več si ne dovolimo, da bi nas kdo še kdaj pohodil, kajti to ni več mogoče, ker ste lekcijo osvojili….