Izkušnja rojstva z doulo-obporodno spremljevalko
Izkušnja rojstva z doulo-obporodno spremljevalko

Nosečnost je za žensko edinstveno izkustvo. Poleg čudovitih občutkov in čustev, ki se rojevajo, se bodoča mamica sooča s številnimi vprašanji, dvomi in strahovi. Nekoč so ženske že imele ob sebi dulo, ki jim je pomagala omiliti strahove ter je bodočim staršem stala ob strani, jim posredovala znanje in nudila ustrezno podporo v nosečnosti in ob porodu. Svojo izkušnjo nosečnosti, z dulo ob sebi, je z nami podelila mlada mamica, tudi intuitivna umetnica in terapevtka, Maja Paliska.

Maja najprej opišiva, kako ste doživljala svojo prvo nosečnost, tiste lepe in manj prijetne strani? Kaj je za vas pomenila nosečnost?

 Moja prva nosečnost je zame pomenila predvsem dobrodošlico novi duši v moje življenje. Z energijo najine hčerkice Svile, sva se z možem povezovala že kar nekaj let pred njenim spočetjem. Predelati sem morala celo vrsto strahov in omejujočih prepričanj, da sem se lahko končno odločila za nosečnost. Zelo me je bilo strah poroda, zaradi travm iz otroštva, pa sem imela tudi pomisleke, če sploh bom kos starševski vlogi. Z veliko ljubezni, dela na sebi, preobražanja omejujočih čustev in skozi proces zdravljenja mojega notranjega otroka, sem končno v srcu začutila, da bi z možem otroku lahko nudila varno, ljubeče okolje. In tako je v najino polje ljubezni, vstopila Svila India.  Že od začetka sva vedela, da bo deklica, ultrazvok je to le še potrdil. Skozi oči moje ginekologinje, sem imela idealno nosečnost, čeprav sem zanosila stara že 37 let in me je zaradi tega še posebej pozorno spremljala. Zame pa, čeprav so bili vsi izvidi super, devet mesecev, ko sem pod srčkom nosila svojo pikico, ni bilo tako rožnatih, celo nosečnost mi je bilo res zelo slabo, bruhala sem tudi večkrat na dan.

Kako ste premagovala te manj prijetne plati nosečnosti (slabost, bolečine..)?

 Da bi slabost omilila in da bi se bruhanje ustavilo, sem pila ingverjev čaj, jedla takoj zjutraj prepečenec, jedla več majhnih obrokov čez dan, po nasvetu izkušenih mamic, sem poskusila tudi s pitjem coca cole po požirkih, uporabila homeopatijo, zeliščne tabletke, a nič ni ustavilo bruhanja. Ves čas sem bila lačna, a moje telo je v sebi zadržalo le jabolka in surove kumare. Ker je moja ginekologinja ocenila da sem zdrava in da je z dojenčico vse vredu, sem se sprostila in slabost vzela kot nekaj, kar je pač del nosečnosti. Slabo počutje me je le še bolj vzpodbudilo, da se obrnem vase in predelam še zadnje strahove, ki so mi preprečevali, da bi materinsko vlogo sprejela pogumno in radostno.

Kdaj se vama je pridružila doula in seveda, kakšna je tvoja izkušnja z doulo ob sebi?

Mojo obporodno spremljevalko- doulo Špelo P. Peternel, sva spoznala že v začetku nosečnosti, kar nam je dalo možnost, da smo se skozi mesece odkrivali počasi in se lahko res dobro povezali.  Že, ko sva se prvič srečali, mi je bila všeč njena prizemljena, a skrbna in ljubeča energija ter njena strokovnost.

Kako vama je bila v podporo?

 Z možem sva se nekje v sredini nosečnosti udeležila Špelinih priprav na naravni porod, kar nama je dalo dovolj znanja in samozavesti, da sva se poroda začela veseliti. Prav tako smo se z dulo srečevali individualno, pogovarjali smo se o temu, kakšen porod si pravzaprav želim, kakšna so moja pričakovanja, strahovi… Porod je potovanje, ki ga v celoti ne moreš predvideti, lahko pa se nanj dobro pripraviš, kar vsekakor prispeva k temu, da si bolj sproščena in posledično odprta, da se vse skupaj lahkotno odvije.

Kako se je njena opora izražala pri vašem počutju?

Že samo zavedanje, da se lahko nanjo obrnem kadkarkoli, mi je dalo občutek varnosti. Ko sem imela dvom ali vprašanje, sem jo poklicala, vedno mi je znala svetovati in me pomiriti, če je bilo to potrebno. Zame je bila kot zemeljska boginja, ki je budno, a diskretno spremljala mojo nosečnost in me nežno usmerila, ko sem to potrebovala.

Kaj ponudi doula, kar npr. partner ne more?

 Dula je prava zakladnica znanja, za njo so praviloma obsežna izobraževanja, ki jo pripravijo na to, da lahko nosečnico suvereno spremlja in podpira. Seznanila me je z različnimi oblikami poroda in pogoji, ki jih ponujajo porodnišnice po Sloveniji. Porodnišnica Jesenice je bila tista, ki se je najbolj skladala z mojimi željami po naravnem, nemotenem, babiškem porodu. Zame je bilo zelo dragoceno, ko me je dula naučila, da je moje telo ustvarjeno tako, da samo vodi naraven porod.  Žensko telo proizvaja vse potrebne hormone, ki porod sprožijo, ustvarjajo ravno prav močne popadke, omilijo porodno bolečino in dajo ženski moč za iztis dojenčka. Začela sem se zavedati inteligence in dragocenosti svojega telesa, začutila sem moč, ki jo nosim v sebi in v meni se je aktiviralo zavedanje, da je porod res en čudovit ter povsem naraven proces. Rojstvo življenja.

Kako pa ste se pripravljala na sam porod in rojstvo hčerkice ter kakšna je bila vloga doule pri samem porodu?

 Že takoj na začetku nosečnosti sem začela z branjem knjig, kot je Modrost rojevanja, Moj porodni načrt, Rojstvo brez nasilja. Na ta način sem spoznavala možnosti, ki jih kot ženska imam in v meni se je sestavljala zgodba poroda, kot sem si ga želela doživeti. Celo nosečnost sem bila fizično aktivna, veliko sem se sprehajala, meditirala in se povezovala z dojenčico v mojem trebuščku. Napisala sem tudi porodni načrt, kjer sem jasno izrazila svoje želje, kaj od osebja pričakujem in katerih posegov ne dovolim. Prisotnost dule ob samem porodu mi je omogočila, da se popolnoma sprostim in se osredotočim nase, na svoje občutke. Ker sem se ob možu, duli in prijetni babici počutila varno, sem lahko lahkotno potovala od enega do drugega popadka. Dula, ki je tudi homeopatinja, mi je med porodom pomagala s pravilno izbranimi homeopatskimi granulami, na ta način sem lažje sprostila napetosti, ki so se vmes pojavljale. Pomagala mi je z masažo ledvenega dela hrbta, katera je izredno učinkovito blažila bolečine med popadki. Vzpodbujala me je, ko mi je zmanjkovalo moči, me tolažila v trenutkih, ko se mi je zdelo, da nikamor ne napredujem. Njena prisotnost je bila zame in za moža izrednega pomena.

Rodila ste naravno oz. fiziološko, kot strokovno reče medicinska stroka, in sicer v porodnišnici Jesenice. Kako je potekal porod?

Moj porod se je začel slab teden pred predvidenim rokom. Sprožil se je, ko sem sicer počasi, prenašala drva, ki smo jih tisti dan dobili. Zvečer sem dobila nežne popadke, ki so se tekom noči počasi stopnjevali. Prvih 12 ur popadkov, sem preživela doma, v miru. Z dulo sva bili ves čas v kontaktu, kar je bilo super, saj je poskrbela, da nisem prehitro odhitela v porodnišnico. Doma sem si že zvečer sama naredila klistir, saj popadkov, ko so se začeli, še nisem prepoznala in sem mislila da me zvija po črevesju. Ko se zvijanje kljub sprostitvi v črevesju ni končalo, sem vedela, da se porod počasi začenja. Noč sem preživela sproščeno, v kopalni kadi, vroča voda je poskrbela, da sem popadke sicer čutila, ampak je bilo zelo prijetno in sploh ne boleče. Tako da si po tej izkušnji lahko predstavljam, da je porod v vodi res nekaj čudovitega. Mož je noč prespal, je nabiral moči za intenziven dan, ki je bil pred nami. Ob 10h dopoldne, ko so popadki postali dovolj močni, smo se iz Ljubljane odpeljali proti Porodnišnici Jesenice. Pot sem preživela na zadnjem sedežu, ob meni je bila dula, sproščala me je s petjem porodnih pesmi in masažo. Popadki so bili v avtu, zaradi neudobnega položaja, seveda bolj boleči kot doma v kopalni kadi.  Ob prihodu v porodnišnico, nas je sprejela babica Sabina, opravila je ctg in nas za eno uro poslala na sprehod po Jesenicah. Bil je lep sončen dan, počasi smo se sprehajali, popadki so bili že močnejši in mož me je podpiral, ko sem jih predihovala. Ko smo se vrnili v porodnišnico, sem še nekaj časa hodila gor in dol po stopnicah, potem sem se odločila, da mi bo bolj udobno, če se namestim v porodni sobi. Na porodnem oddelku smo bili sami in izbrala sem lahko sobo, ki sem si jo želela, s svojo kopalnico, solno lučko, ripstolom, telovadnimi blazinami,žogo,… Naslednji šest ur, je bila z nami babica Sabina,njena mehka, nežna, diskretna energija, je bila točno to, kar sem potrebovala v tej fazi poroda. Pustila mi je ves čas in prostor, da sem lahko popadke predihovala v svoje ritmu, v položajih, ki sem jih sama izbrala. Stoje, kleče, na vseh štirih, med plesom… Dula in mož, sta mi ves čas s posebno žogico, masirala ledveni del križa, kar je močno omililo bolečino. Vmes sem pila kokosovo vodo, po malem jedla energijske ploščice, da sem ohranjala nivo energije, kajti čakala me je še dolga in naporna pot. Osebje je upoštevalo res vse moje želje: soba je bila diskretno zatemnjena, glasba je bila umirjena, lahko sem se prosto gibala, nisem imela priklopljenga ctgja, ni bilo nepotrebnih vaginalnih pregledov, niso mi vstavili kanile, lahko sem jedla in pila, počutila sem se skoraj kot doma.

Porod je potekal počasi, vmes so bili trenutki, ko sem bila že zelo utrujena in jezna sama nase in na vesolje, ker sem se odpirala tako počasi. Takrat je moja dula, ki je tudi homeopatinja, izbrala primerne granule, ki so sprostile napetosti, da se je porod lahko nadaljeval.

Ob 18h, ko se je babica Sabina poslovila, jo je nadomestila babica Erika. Njena energija je bila povsem drugačna, močna, odločna, energična. Prinesla je ravno to, kar sem potrebovala, da sem lahko začela najbolj intenziven del poroda, ko so bili popadki že močnejši in posledično tudi bolj boleči. Veliko časa sem preživela pod vročim tušem, kar me je sproščalo in manjšalo bolečine. Moj mož in dula sta bila ves čas ob meni, bila sta najčudovitejša podpora, brez njiju ne vem, če bi zmogla. Proti večeru sem postala že zelo utrujena, zato je babica Erika predlagala, da za kako urico zaspim, da si naberem moči, za iztis naše dojenčice. Moje telo je za eno uro povsem umirilo popadke, da sem lahko počivala.

Finalni del poroda je bil intenziven, na trenutke zelo boleč, prežet z dvomi, če sploh zmorem in željo, da bi se umaknila, a ker sem imela tako zelo čudovito podporo, je bil uspeh zagotovljen. Najina hčerkica Svila India, je na svet prišla mehko, videti je bila povsem sproščena in prav nič utrujena. Naslednje tri ure smo preživeli v miru, Svila je na mojem prsnem košu odkrivala življenje in sama že nekaj minut po rojstvu, našla dojko. Občutek blaženosti in hvaležnosti je bil prisoten v porodni sobi, čutila sem, da je Svili všeč način, kako smo jo rodili na ta svet.

Sedaj ste mamica že skoraj osem mesecev, kako doživljate izkušnjo materinstva? Kaj, v življenje, novo bitjece vse prinese?

Skozi ljubezen, ki jo čutim do moje hčerkice, sem povezana z vsemi mamami tega sveta. Svila India me je odprla povsem novim ravnem življenja, ob njej in za njo, se učim,  spreminjam ter postajam vsak dan boljša ženska.

VEČ O TEM, KAJ JE DULA IN KAKŠNA JE NJENA VLOGA IN PRISOTNOST OB NOSEČNICI SI PREBERITE

V TEM ČLANKU Ob mamici in očku: Doula-obporodna spremljevalka